Danes je prišel mož iz službe in med kosilom, mi je omenil da potrebuje delovne rokavice. Vsekakor se mi je zazdelo zelo nenavadno, saj sem bila skoraj stoprocentno prepričana, da pa delovne rokavice moramo že nekje imeti doma, samo treba jih je najti. Tako sva do konca pojedla odlično kosilo s pridihom azijske kuhinje, pomila posodo, ki se je že me samo kuho kar nabrala, in že sem se lotila iskati delovne rokavice.

Pravzaprav sploh nisem vedela, kaj naj iščem in pa kje, saj v tisti veliki omari, kjer po navadi imamo delovne zadeve in vsa specifična orodja, ki jih ravno ne potrebujemo vsak dan, nisem našla. Tako sem pogledala še v predprostor, v omaro za čevlje, kjer imamo po navadi spravljene čevlje, ki so za izven sezone, saj se tam velikokrat najti tudi marsikaj kar ne spada k čevljem. Zato se mi je zdelo, da bi morda lahko bile tukaj tudi delovne rokavice. Vendar seveda sem se motila. Saj sem že počasi bolj upala, da bi jih našla, kot pa da bi res lahko vedela kje so. Tako sem tudi pomislila, da konec koncev, bi lahko bile tudi v avtu nekje, v prtljažniku. Tako sem odnesla smeti, in usput šla še do avta, in preverila ter obrnila cel avto, če bi bile delovne rokavice kje tam.

In glej ga zlomka. Seveda so bile. Sicer so bile v prtljažniku, čisto zadaj, pod vso ostalo šaro, ki jo pravzaprav zelo redko uporabljava. Vsa ponosna sem stopila v stanovanje in dragemu pomagala z svojo iznajdbo, ta pa se je od srca nasmejal in ni mi verjel, da sem jih našla v avtu, v prtljažniku. Nasmehnila sem se mu nazaj, mu jih pomolila pod nos ter mu priznala, da tudi jaz si nisem mislila, da bi ravno ostale v avtu, vendar smo nazadnje nabirali šparglje, sicer je od tega res že dolgo, in zgleda da so še od takrat tam.